10 let EUnotnega trga. Kaj sledi?

10 let EUnotnega trga. Kaj sledi?

Pred desetletjem je Slovenija z vstopom v Evropsko Unijo postala del enotnega evropskega trga. S tem si je odprla možnost za rast svojega gospodarstva in za ustvarjanje splošne blaginje prebivalstva. Toda z nastopom finančne krize je gospodarska rast v EU, in posledično tudi v Sloveniji, upadla in sledilo je snovanje ukrepov za njeno ponovno obuditev. Evropska unija je, da bi pospešila svojo gospodarsko rast, med drugim pričela  sklepati prostotrgovinske sporazume s preostalimi državami sveta.

Sklepanje prostotrgovinskih sporazumov je v javnosti kmalu odprlo vprašanje, komu je namenjena  liberalizacija mednarodne trgovine in kdo ima od teh sporazumov največ koristi. Glede na trenutna pogajanja med EU in ZDA (TTIP) ter EU in Kanado (CETA) se zdi, da bodo sporazumi prinesli korist zgolj multinacionalkam, in sicer na račun splošne družbene dobrobiti. Po napovedih pogajalcev bosta namreč sporazuma TTIP in CETA ambicioznejša in obsežnejša od predhodnih. Med drugim naj bi posegala tudi v evropsko zakonodajo in s tem postavila pod vprašaj njen prvenstven namen, ki je predvsem zaščita javnega interesa.

Z napredovanjem pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih se vse bolj dozdeva, da so slutnje o zapostavljanju javnega interesa utemeljene. Hkrati skozi proces pogajanj postaja vse bolj jasno, da jih nameravajo korporacije in interesna združenja izkoristiti predvsem za deregulacijo zakonodaje.

EU ima namreč na določenih področjih bistveno višje zakonodajne zahteve, ki nudijo višjo stopnjo zaščite ljudi in okolja kot npr. v ZDA. Te zahteve so po mnenju korporacij le »ovira trgovini«. Korporacije so tako pogajalce s pisnimi pobudami že pozvale, naj odpravijo trenutni sistem nadzora nad GSO v Evropi, ki po njihovem ovira prosto trgovino. Podobno so se odzvale tudi na zakonodajni paket REACH, ki evropske potrošnike varuje pred vdorom škodljivih kemikalij v njihova življenja. Oviro trgovini predstavlja tudi prepoved uvoza s klorom dezinficirane perutnine v EU.

Vse bolj se krepi bojazen,, da se bodo v primeru, da sporazuma odpravita t. i. »ovire trgovini«, na evropskem trgu znašli izdelki precej nižje kakovosti, ki pogosto vsebujejo snovi,  nevarne za človeka in okolje. Zato je dolžnost pogajalcev in voditeljev držav, da ukrepajo in ne dopustijo sporazumov, ki vodijo v nižje življenjske standarde na kateremkoli področju.

Vabljeni k branju, deljenju in komentiranju vsebin tudi vi. Več o projektu pa na tej podstrani, na računu Twitter in Facebook.

Spletno mesto je del projekta Trgovanje s prihodnostjo, ki ga izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje: http://www.evropa.gov.si/. Gradiva izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.  

Umanotera -logo horizontalni

Urad vlade RS za komuniciranje___100dpi

Advertisements